Nekateri ljudje pravijo, da Boga ni, ker ga ne vidijo. Pa vendar je tudi v vsakdanjem življenju mnogo stvari, ki nas obkrožajo, pa jih ne vidimo, a vseeno vemo, da obstajajo.
Vetra ne moremo videti, vendar vemo, da obstaja, ker premika listje na drevju. Tudi električnega toka ne moremo videti, toda, ko prižgemo luč, televizijo, računalnik, vidimo, da je tu. Prav tako ne vidimo zraka, vemo pa, da obstaja, ker brez njega ne bi mogli živeti niti minute. Ljubezni ne moremo videti, pa vseeno vemo, da obstaja v srcih tistih, ki nas imajo radi. Vsega tega ne moremo videti, a vidimo lahko delovanje teh nevidnih stvari v našem vidnem svetu.
Tudi Boga ne moremo videti, a vseeno vemo, da On obstaja, ker vidimo okrog nas Njegov čudoviti svet, ki je poln čudovitih oblik, lepih barv in vseh živih bitij, ki napolnjujejo svet, pa naj opazujemo majhne žuželke ali neskončno vesolje. Torej, tudi Boga ne vidimo, a vidimo njegovo delovanje v vidnem svetu.
Nič se ne dogaja slučajno. Knjiga ne nastane tako, da črke letajo po zraku in slučajno padejo na pravo mesto. Nekdo jih mora napisati, in sicer tako, da ima vse skupaj pravi smisel. Knjiga mora imeti avtorja. Nekoga, ki jo je napisal. Slika je delo umetnika – nekoga, ki jo je naslikal. Zgradba ima svojega arhitekta, nekoga, ki je vse to zasnoval in načrtoval. Tako je tudi z našim svetom. Ni nastal slučajno, ni se vse ustvarilo kar samo po sebi. Nekdo je vse to zelo natančno načrtoval in ustvaril. Ta veliki arhitekt, umetnik in stvarnik pa se imenuje Bog.
Se sprašuješ, da če je Bog ustvaril vse vesolje in če ima vse svoj vzrok, kdo je potem ustvaril Boga? Naše življenje ima začetek in konec, rojstvo in smrt, naše telo je minljivo in se iz dneva v dan stara in spreminja. Ker smo mi tako ustvarjeni, mislimo, da mora tudi Bog biti takšen. Toda Bog je drugačen. Biblija nam govori, da Bog nima ne začetka in ne konca. On ni časovno omejen z urami, minutami, sekundami, saj pri Njem ni časa, ker je večen. Boga tudi ni nihče ustvaril, saj je On sam končni vzrok vseh stvari. Za nas je vse, kar je ustvarjeno, ustvarjeno v nekem času in ko neka stvar začne obstajati če gre proti svojemu koncu. Bog pa je v večnosti, nima svojega začetka, ne konca in zato ne obstaja nič in nihče, ki bi ustvaril Boga, saj bi potem tudi Bog moral biti časovno omejen, a ni. Torej ni nikogar, ki bi bil večji od Boga. Boga ni nihče ustvaril, saj je On vedno obstajal. On se ne spreminja, se ne stara in ne utruja, temveč je vedno isti. Sam Bog je vsemogočen. Bog je mnogo večji, kot naš omejeni razum zmore doumeti.
Živimo v svetu, kjer se vse spreminja. Moda se menja, navade se menjajo, vlade se sestavljajo in padajo, junaki v športu in glasbi so danes na vrhu, jutri pa jih ni več in spomin na njih počasi zbledi. Pa tudi mi vsi se menjamo in spreminjamo. Naša prijateljstva, običaji in tudi naša telesa. Bog pa se nikoli ne menja. Njegova ljubezen in skrb za nas se nikoli ne spremeni. On ni tak, da bi nas danes ljubil, jutri pa mu za nas ne bi bilo mar. On je edini, ki mu lahko popolnoma zaupamo, da nas nikoli ne bo razočaral.
Ko berete knjigo, poslušate glasbo, gledate film, lahko odkrijete ali zveste nekaj o avtorju, ki delo napisal. Če opazujemo stvari, živa bitja in svet, v katerem živimo, lahko nekaj zvemo o Stvarniku in avtorju vsega tega. Lahko vidimo, da Stvarnik ljubi lepoto in barve, da skrbi tudi za najmanjše stvari. On je glavni načrtovalec in izvajalec vseh teh del, od celega vesolja, gora in morja, do najmanjših žuželk, ribic in cvetlic. Tudi oblika in delovanje človeškega telesa je Njegova mojstrovina.
Kakšen je torej Bog? Da bi ga osebno spoznali, je nujno, da se nam On sam razodene. O tem, kakšen je Bog, pa lahko beremo v Bibliji, ki je Božja beseda. V njej je napisano, da je Bog duh. Toda, kaj to pomeni? Mi imamo telo, da živimo tukaj na zemlji, riba ima telo, da živi v morju. Bog pa živi v nebesih in je Duh. Seveda to ne pomeni, da je Bog duh, ki straši. On ima voljo in razum, On vse vidi in ve, kaj se dogaja – lahko je vsepovsod. On nas ljubi, varuje in vodi. Za nas je prečudovit in ne moremo ga popolnoma razumeti.
Zato se je Bog odločil, da pride na naš svet kot oseba, da nam pokaže, kakšen je, na tak način, da bomo lahko razumeli. Prišel je kot dete, njegova zemeljska mati je bila podeželsko dekle z imenom Marija. Rojen je bil tako kot vsak od nas, pa vendar je njegovo rojstvo popolnoma drugačno, saj je njegov oče Bog. To je Božji Sin, Jezus Kristus. Jezus je bil človek – toda bil je tudi Bog. On je bil pravi človek, s telesom, kakor je naše, istočasno pa je bil tudi vsemogočni Bog, ki je živel med nami, na tej zemlji, na kateri še danes živimo mi. Ker je bil Jezus tudi človek, pozna vse probleme in težave, s katerimi se srečujemo tudi mi sami. Ker pa je tudi Bog, nam lahko v vsem pomaga, saj je ravno zato prišel na ta svet in postal človek, kakor mi, da bi nam lahko pomagal ter da nas je odrešil in odkupil s svojo krvjo, ki jo je prelil za nas. Vse to je storila Njegova neizmerna ljubezen do nas. Jezus je torej podoba svojega Boga Očeta, saj je tudi sam rekel, ko je bil na tem svetu: »Kdor je videl mene, je videl Očeta.« (Janezov evangelij 14: 9)
Če si odrasel v krščanski družini in so tvoji starši vedno hodili v cerkev, to še ne pomeni, da si zato kristjan. Če veruješ, da je treba delati dobro in pomagati drugim, je to prav, toda tudi ljudje, ki ne verujejo v Boga, so lahko dobri sosedje, ki radi pomagajo drugim, a to še ne pomeni, da so kristjani. Na tisoče ljudi je bilo krščenih kot otroci, pa vendar jim za Kristusa sploh ni mar. Verski obred sam nikogar ne naredi za kristjana. Če vprašate ljudi o veri, jih bo veliko odgovorilo, da verujejo v Boga, zelo malo ali nič pa ne vedo o tem, kakšen je Bog. Biblija nam celo govori, da tudi hudič veruje v Boga. On dobro ve, da obstaja Bog, vendar mu nasprotuje. Lahko veruješ, da letalo leti preko Atlantskega oceana, toda ta vera te tudi za centimeter ne bo prestavila z mesta. Če hočeš leteti, moraš vstopiti v letalo. Verovati v Boga je dobro, toda to te še ne naredi za kristjana.
Kdo pa je potem kristjan? Ime kristjani so dobili prvi Jezusovi učenci. To pomeni, da so pripadali Jezusu. Kristjan pomeni – Kristusov človek. Najboljši opis o tem, kdo je kristjan, pa je dal Jezus sam. On pravi, da je kristjan samo ta, kdor se na novo rodi. Vsakdo od nas je telesno rojen in tako smo postali člani človeške družine. Ravno tako se moramo roditi v nebeško družino, če hočemo postati njeni člani. To pa se ne dogodi tako, da se telesno rodimo v neko družino na zemlji, in tudi ne tako, da delamo dobra dela, ali da smo religiozni. Treba se je duhovno na novo roditi, s čimer se začne popolnoma novo življenje. Vendar tega ne moremo storiti mi, ampak to za nas stori Bog.
Bog je iz ljubezni do nas naredil vse, kar je bilo potrebno za naše novo življenje kot na novo rojeni Božji otroci. Poslal je svojega sina Jezusa, da umre na križu za naše grehe, da lahko dobimo odpuščanje in ga je obudil tri dni po smrti, tako da je Jezus premagal smrt in še danes živi. Zaradi tega čudovitega Božjega dela lahko postanemo Božji otroci. Vrata so na stežaj odprta. Nobena stvar in nihče ti ne more preprečiti, da prideš k Bogu, če to resnično hočeš. Bog je naredil svoje in zdaj čaka nate, da tudi ti narediš svoje.